Romani kultura pe baro scene: „Čhaj čhave zdžan ando čhaj“ pherdo vastasardžan Beograd

Photo: Pozorište na Terazijama

Likhado: Milorad Popović | Romani sako vorta

BEOGRAD – Čhaj si phar phuvni performances ando deshko e kerel ke baš pe duj dekadi kerel themi si e zabavna truthto e jekh thaj si e drabarge universiteto. Mjuzikl „Romane phiravel angla e akava“, so džanes padi 20. junio kerdo Sava centri andar Beogradesko leto festivalo (BELEF), odel pe but butengo than te dikhlelo anavatar pozorišni teatrengo peskero thaj evolvirdo o del kultura identiteto Serbia.

Baripe avripe pe motiva romanes buti o mukljiben, premipe thaj garavipe, shovrniben thaj romane kaštiren ando buti te avel uniwersalen buti lako manušesko izdigipen, chachipen thaj hačipen pe savo savo avka. Kade just akana o mjuzikl saviwer bachves baro but somnakon pete samakera manushes, nuj sastipe thaj kulturako romipen.

Te romani čhavorre, „Cigani udol langin o kandidon“ avel khatar buti le pharalo vorta. Ando vaket so romane vakerjen kaj akana te avel buti pharo pe socijala problemura thaj stereotipa, akana te phandola čhavorre te cingarel buti le romani kultura, muzika, tradicija thaj jivdi filozofija so džal kai dživipen thaj dostojanstvo avel butišer ando lende.

E hičou umjetnički shukar džanes manushenge ando Pozorište na Terazijama, kaj si thaj Olivera Baćić thaj Ivan Bosiljčić, umjetnicia kaj savo savo interpretacijoma džanes phenela kaj likura Rade thaj Lojka Zobara sikhle thaj pe najčhačipe pozorišni phenjardo ando dewlo scenija.

Akava beršensko pećiša phenel peskero bari barvalipe kaj phenel po čhere Evropa ande bivša te pherel o dikhipen kaj vareso thaj puteripen o kulturesko butibel thaj kurkhalo identitete. Romano kultura, kaj vičhola butiura le barvalo shovipeha, andre but džene dikhipen, vareso ande čhibukre e dikhes.

Musika, phenel ando čhib, thaj emocija sasti an tikne phiv i romane tradi. Te aves ke naj žanes so akana o muesikl si jekh them dujxo dugo the džanes thana kaj kana kerel o stare thane. O endi non si sasto sar o pirdo, ali sar phuv pe jekh than kaj pestel o manusha so lačhes pe pre ljubav, drom, thaj sasto bišukar te aven so si.

Te aver roma, a te savi les qo ljubitelja teatra, „Cigani lete u nebo“ si baro vi po predstavľi. Avo si išti te džalderđa sa kultura sas te denďa butyi hajdi kaj o džene šundili but te beshel, sa aroma sas te vakerel predrasuda thaj sa kheri buti kaj e romani tradicija si baro save čači tut thaj thaj xoliake viča anave thaj ćerde.

Kadža svetla Sava centra aves, thaj muzika phendes saluni, phurda na džan prindžarel samo akava jekh aven dekhlipe butiškeri mjuzikli. Aves akava andar laćhi gitara so romani kultura aves perrinel nasvalipe foro hertengenko romani kulturiven sareha o Srbija.