„Soske drom te sikav, profesionalno sikhlo thaj sistemura e suporti, kaj manusha te del pharalo bikiben andre desitiri laburasko. Kana phenel lače them te kerel, baxtalo thaj te kerel ande bari phelipe, but jekhvaria Roma na nane ćerel qethano, ka pre nane phandipen the avilan papire – đavo e naavdiliben, o phuvlipe thaj o phando ghej, šaj sas o samardipe", peski Danijela Dimitrovska.
Semenca keana kaj vastime hino buti, sar kaj kana vastime thaj butyi andre jivdi, si baxt okola thaj baxtaro paxti, ačhipe te khanči pharipe thaj jekha khatarna paxti.
Kamesa e proyekta save si realizirime andar yhteistyös le Evropskimos komisijako, Danijela Dimitrovska kerdo savo celu si te baro than romen te shaj avol andar sakkono shajipe thaj siklimos, vičinen pe zapadnako Balkano than, as well te phirav pe navo butyi karin pesa.
Von ovel pe inde katar avrikane čhiben o barvalo xav o manuša thaj o phabolipe e manuša, thaj o romani komuniteto, so hasarde ando 12 milijoni manusha, džanel kaj si o najveljaki naselje ande Europa thaj ek barvale, nasvale na upotrebime potencial.
„Ekroj te phandžarel kamibenđe baro themenca but ando savo jekhanel, thaj ande sina o mulo kherenca sa firomenge jarano populiacio savoren ćhaje lokalno čhibal thaj ka khanar thaj kamel andro savo kherenca“, phande Danijela Dimitrovska.
Ona akharel thaj pe kherde e desura savo hin, sar e denca Serbija, savo me manglal te barval pe rat e avtilipe andar EU, te kerel jekh e phendima – inkluzija e Roma.
„O phuvja si džanel peskero strategiendar pe strategiendar, sar so si buti pherdo. Kad si phenel le EU, na kerel ničime, ratral si. Me mangav, hoj savo segmente si još više pakeren noda kaj na phenel le EU“, phendela Danijela Dimitrovska.
O odel ki çhaj tuke xasimol pe viče, na džaćal e roma si buti samo économiesko, ale te sociálo, dikheske so diskriminacija thaj rasizmo arakhel sar naj vajdero karfestar sar so na chavlica investicija ando thaj arakhisardipe e roma ando ucheni thaj kerdo thaj phandel.
Savoro o vai, phari mnoge Romnja kaj ma aven them, samnal manđi le chachipe, xámisa kamipe, vičhinar ando xasa te kerel buti thaj sar buti dade, so ando phagel prodjol les krijaripe ando formalno than e kherutni drom.
Te kerde o Serbia, o phenđa te Romnija si formalo integrisane – o lokalno čhib sikavne thaj si presento ande administrativne sisteme, buti phir anglalipe no si pale amaro baxtalo.
Ande mesedžo te romani phuv, o lende đal manusheske phenđa so o identiteto naj si te ćerđel.
„Amar but karen te phendas – durutne, kultura thaj shajlo te avereshes. Na me te phenel te aver ando barvale amaro simen thaj zuralimenge“, phenelas Danijela Dimitrovska.
Ona phenđa iril bari mesidža romanes samudajenge phuvenge te avripe.
„Evropa na džene nakataril pe dikhipenpesko rasizimos. Ando džene talimata e phirdiumenge thaj batasardime bari sociálno buti, šutanipe miljonerno pheripa na si savo samos morálno, akana si te phenel o barvalipe thaj ekonomiko problem“, čhol Danijela Dimitrovska.