BEOGRADO – Srbski thaj jugoslovanski karikatura phiravel na shaj le ek jakhendaro romani krijaresko themas. Ando 84. berš phenel Dušan Ludvig, karikaturisto savo ilustracia thaj satiriko chitre maškar pre šovdes saci verha shaj kerdjol pe andar o butyi, politiki thaj vremenos kaj amenca živel.
Džaniben 1943. berš te Pančevo, Ludvig aver baro xoxo kerel phiravipe ando lumea karikatura. Phralengo kamipen buti rat sas buti pe šezdest-e beršan ando legendarno „Ježu“, gazetos kaj sas dekadenca but kanko parno zoralo satiričaren thaj karikaturaren te vakeren ando tutejsnija Jugoslavija. Ti drom piripe kerel jekh kerelipe, kaj le kanel pre buti nasvalo amenca of domaći karikatura.
Le talenturo nane šaj te ćerdilo sar samo dromenca le cherdipe. Dušan Ludvig avilo rare thaj majipen te del o sa o but phuv katar e jekh linija savo kerel but than katar but khereske peš. Le nasmevanja naľi naka jekh musiben but buzunyipe le dživipen, sar ho phuvli komentari, krtiki le sistema, avdjenyo thaj them.
Ande dur them o phuv, phendjas ko sabaj buti avri dikhipen thaj gazetenosko saraj ando theme Jugoslavija thaj Srbija, so sasto "Politika", "NIN", "Borba", "Delo", "Pančevac", "Večernje novosti" thaj bari avera medija. Leske buterkoro keripe phučindžaren ango so džanes averi them thaj buti, ano bistero phuv, so te aven prali themenka svetosko butikeripe ando Sjedinjen Amerika Državengi, Nemačka thaj Francuska.
Kala buti pratinďas e jekh taro themaske dešľipe thaj autorengo uštrosko Dušan Ludvig. Thaj avrišindijnas, no dangor thaj del ekha preven vizuelno simbolo – kali thub – Ludvig ćerdjas kajna predićol thelape samajsko mulo, manušesko dvange, politicko manipulacia thaj avririmasko paradoxa jekhvaranaki jivipen. Leske karikaturi an typesko ciklus akana džanas minimalizma, no thaj dukhlo poruka, sikavindas kaj aga chuđ londž jekhto detalj te kerel jekh but narativ. „Kali thub“ rakhle simbol akana raduňipen autoresko thaj voj izuzetto džaľipen thel terno džene sikavel thaj samajsko kritika.
Điveski than ando buti si akardes but šovipe nagrade „Pjer“, le najprestižnengo phende za karikaturu ando Srbija, so si but baxtalo te vuke buti sasako savo le but thajdivape e kaloči lestarenca ando savangi umetničengo bidang. Ovel te phiren duj butiria karikatura, densle anavas kartalo kulturav thaj dikhipen savo za but čhave le umetnici thaj novinari.
Ande vremenengo so media džanen but keren bari transformacija, taro printimosko chiro them te digitalno avri, Ludvig ovel džanesko feniben pe e jekhlo misija e karikatura, te aven ande humoro pe e themen. Lesko dikholesa phabaj, te satire si na e parodiya, no jekh vičhol bari e khereske kritikako-as kaj te chudel e menteskoro swatanape.
Te amen ke redakciai Romani Funipen, o drom Dušana Ludviga si o barvalo te dikhel khatar le artista savo si o dzi geniracija le leksicione than te phenen pal o chiri akana, samardipe thaj manusko izgyondas. Lesko barvalo dikhel kaj o art si na mori te sas zoralo te avri toho te sas zoralo thaj kaj e barvalo karikatura kadi phenen boľe socijale cellos sar barvalenge butiro phenen.
Pe dušende Dušana Ludviga rakhljen flere droma, dashine profesiunele kamipe thaj našukro kotor le istorijako phuvendale srpskoro gazetaripnen, artthipen thaj satiren.
Linjia jalo si buti, no aver avera ke phende e themenca savo les dikhle dikhavdu te kerdjaven ande aver bicheren ko jekh stare.
Sukar e mukas ando Baxt e njegovate sar te dela ando kultura, gazetarenge thaj chibengoro amaro phuv.
Likhlo: Milorad Popović/Romske vesti